-
1 A 1
I [éiwʌn, éi nʌmbə wʌn]adverb & adjectivecolloquially odlično; prvovrsten, odličenhe's A 1 — dobro se mu godi; sijajen dečko jeto be A 1 at s.th. — dobro kaj znatiIIabbreviation -
2 finger-tip
[fíŋgətip]nounprstna konicato the finger-tips — popolnoma; popolnto have s.th. at one's finger-tip — dobro kaj znati, imeti v malem prstu -
3 book
[buk] 1. noun1) (a number of sheets of paper (especially printed) bound together: an exercise book.) zvezek2) (a piece of writing, bound and covered: I've written a book on Shakespeare.) knjiga3) (a record of bets.) knjiga stav2. verb1) (to buy or reserve (a ticket, seat etc) for a play etc: I've booked four seats for Friday's concert.) rezervirati2) (to hire in advance: We've booked the hall for Saturday.) rezervirati•- bookable- booking
- booklet
- bookbinding
- bookbinder
- bookcase
- booking-office
- bookmaker
- bookmark
- bookseller
- bookshelf
- bookshop
- bookworm
- booked up
- book in
- by the book* * *I [buk]nounknjiga, zvezek, libreto; 6 osnovnih vzetkov pri whistu; blok vstopnic, znamk; čekovna knjižicato be in s.o.'s good (bad, black) books — biti pri kom dobro (slabo) zapisanto be deep in s.o.'s books — biti komu veliko dolžanby (the) book — točno, natankoto get into s.o.'s books — zadolžiti se pri komto know s.th. like a book — dobro kaj poznatito take a leaf out of another's book — slediti zgledu drugega, oponašati gato read s.o. like a book — dobro koga razumeti, dodobra ga poznatiII [buk]transitive verbv knjigo vpisati, vknjižiti, registrirati; kupiti vozovnico ali vstopnico; rezervirati (sobo, vozovnico, vstopnico); angažirati; povabiticolloquially to be booked to do s.th. — morati kaj narediti -
4 inside
1. noun1) (the inner side, or the part or space within: The inside of this apple is quite rotten.) notranjost2) (the stomach and bowels: He ate too much and got a pain in his inside(s).) želodec, trebuh2. adjective(being on or in the inside: the inside pages of the newspaper; The inside traffic lane is the one nearest to the kerb.) notranji3. adverb1) (to, in, or on, the inside: The door was open and he went inside; She shut the door but left her key inside by mistake.) noter, notri2) (in a house or building: You should stay inside in such bad weather.) znotraj4. preposition1) ((sometimes (especially American) with of) within; to or on the inside of: She is inside the house; He went inside the shop.) v2) ((sometimes with of) in less than, or within, a certain time: He finished the work inside (of) two days.) v•* * *I [ínsaid]adjectivenotranjifiguratively notranji, zaupen, iz prvega vira, v hiši zaposlen, v hiši narejen; British English economy inside broker — uradni senzalAmerican inside director — član upraveinside dope — skrivne informacije, zaupno obvestiloinside job — delo člana ali koga, ki pozna organizacijoAmerican inside man — vohun v organizacijiinside track sport notranja steza; colloquially prednost, ugoden položajII [insáid]adverbznotraj, notercolloquially inside of an hour — v teku ene ure, v manj kot uriIII [ínsáid]nounnotranjost, notranja stran, notranji del; figuratively bistvo, srž; colloquially notranjščina, želodec, drob; colloquially potnik v poštni kočiji; colloquially sredina; American slang zaupno obvestilo; mathematics ploščinainside out — notranja stran navzven, obrnjento turn s.th. inside out — narobe obrniti, postaviti na glavoto know s.th. inside out — znati kaj na pamet, dobro kaj poznatiAmerican slang on the inside — poučen o čem, (so)udeležento look into the inside of s.th. — natančno kaj preiskatiIV [insáid]prepositionv (hiši, notranjosti) -
5 have
(to have or keep (something) in case or until it is needed: If you go to America please keep some money in reserve for your fare home.) imeti na zalogi* * *I [hæv]nounslang potegavščina, sleparijaII [hæv]transitive verb & intransitive verbimeti; vsebovati, imeti v sebi; imeti mlade, otroka ( to have a baby); imeti, preživljati ( to have a fine time dobro se imeti); obdržati, imeti (may I have it?); gojiti čustva, imeti (misli itd.); dobiti ( I've had no news); zvedeti od, slišati od ( I have it from my friend); znati, razumeti ( she has no German); jesti, piti, kaditi (I had a sandwich, some coffee, a cigarette); trditi ( as Plato has it); slang potegniti, prevarati koga; z nedoločnikom: morati ( I have to do it); z objektom in preteklim deležnikom: dati si kaj narediti ( I had a suit made); z nedoločnikom brez "to": dovoliti, trpeti (I won't have it, I won't have you say it);Druge fraze in rabe: slang you have been had — prevarali so teparliament the Ayes have it — večina je zafiguratively he had me in the argument — potolkel me jehave them come here — poskrbi, da pridejoyou have it coming — dobiš, kar zaslužišwhat would you have me do? — kaj naj po tvojem storim?I won't have you do it — ne dovolim, da bi to naredilhave done! — nehaj!I won't have it — tega ne trpim, ne dovolimyou have me, have you not? — ti me razumeš, kajne?he will have it that — on trdi, daI have it — že imam, spomnil sem seI would have you know — rad bi, da zvešI had him there — na tem sem ga ujel, premagal sem ga, bil sem močnejši od njegayou have it right — prav imaš, uganil sito have breakfast, lunch, dinner (supper) — zajtrkovati, kositi, večerjatito have s.th. by heart — znati kaj na pametto have an edge on — imeti majhno prednost, biti malo opitAmerican juridically to have and to hold — imeti v posesti, ne spustiti iz rokto have it in for s.o. — zameriti komu, komu kaj slabega želetito have a heart — biti usmiljen, imeti srceto have s.th. in mind — imeti kaj v mislihto have it (all) over s.o. — biti na boljšem od kogato have it out with s.o. — razčistiti stvar s komto let s.o. have it — kaznovati koga, odkrito komu povedati, kar mu greto have s.th. on s.o. — imeti koga v šahuto have s.o. on toast — imeti koga v rokah, prekaniti koga -
6 know
[nəu]past tense - knew; verb1) (to be aware of or to have been informed about: He knows everything; I know he is at home because his car is in the drive; He knows all about it; I know of no reason why you cannot go.) vedeti2) (to have learned and to remember: He knows a lot of poetry.) poznati3) (to be aware of the identity of; to be friendly with: I know Mrs Smith - she lives near me.) poznati4) (to (be able to) recognize or identify: You would hardly know her now - she has become very thin; He knows a good car when he sees one.) prepoznati•- knowing- knowingly
- know-all
- know-how
- in the know
- know backwards
- know better
- know how to
- know the ropes* * *I [nóu]nounvednost, znanjecolloquially to be in the know — vedeti (zaupne stvari), spoznati seII [nóu]1.transitive verbvedeti, poznati, znati prepoznati; razpoznati, ločiti ( from);2.intransitive verbvedeti (of za, o); spoznati se ( about na)to know one's bussiness — ali to know a thing or two about, to know all about it, to know what is what, to know the ropes — dobro se na kaj spoznati, vedeti vse o čem, biti izkušen v čemI know better than to — nisem tako neumen, da bito know one from the other — razločiti med dvema, razpoznatidon't know him from Adam — nimam pojma, kdo jeto get ( —ali come) to know — spoznati, zvedetito let s.o. know — sporočiti komuto make known — razglasiti, oznanitito make o.s. known to — predstaviti se komu, seznaniti se s komto know one's own mind — vedeti, kaj hočeš, ne omahovatinot to know what to make of a thing — ne razumeti česa, ne znati si česa razložitinot that I know — ne da bi vedel, kolikor je meni znano neto know one's place — vedeti, kje je komu mesto, ne riniti se naprejto know one's way around — znajti se, spoznati seto know which side one's bread is buttered — vedeti kdo ti reže kruh, vedeti, kaj ti koristito know from a bull's foot — znati razlikovati, znati ločitibefore you know where you are — hipoma, preden se zavešdon't I know it! — pa še kako to vem!he wouldn't know (that) — težko, da bi vedel, ne more vedetiI would have you know that — rad bi ti povedal, da; rad bi ti pojasnilI have never known him to lie — kolikor jaz vem, ni nikoli lagalI know of s.o. who — vem za nekoga, kicolloquially not that I know of — ne da bi vedel -
7 up
(to become covered (as if) with mist: The mirror misted over; The windscreen misted up.) zamegliti se* * *I [ʌp]nounvzpetost, strmina, višina; economy porast (tečajev, cen); colloquially srečen človek, srečko, povzpetnik; predstojnik; vlak (avtobus), ki vozi v mestoon the up-and-up colloquially vedno boljši; v redu, brezhibenII [ʌp]adjectiveki gre (vozi) gor; ki vodi proti (glavnemu) mestu; višji; s tendenco navzgor; pokonci; vzšel (sonce); narasel (reka); živeč v notranjosti (dežele); colloquially razburjen; končan; enak(ovreden)the up coach — kočija, ki vozi navkreberup line railway proga, ki vodi proti (glavnemu) mestuthe up train — vlak, ki vozi proti (glavnemu) mestu, v Londonup and doing before day colloquially že pred dnevom na nogahalready up and about colloquially že (zopet) na nogahto be up late — dolgo čuti, bedetihe is up in this subject — v tem predmetu je on na višini, je dobro podkovanto be up with the lark figuratively zelo zgodaj vsta(ja)tito be up against a hard job colloquially stati pred težko nalogoto be (had) up for colloquially biti pozvan pred sodnika zaradito be one up sport biti za točko boljšito be up for trial — biti (stati) pred sodiščem; obravnavati sethe fire is up — ogenj plamti, plapolathe game is up — igre je konec (tudi figuratively)how are you up for cash? colloquially kako si (kaj) pri denarju?the storm is up nautical vihar besniwhat's up? colloquially kaj pa je?, kaj se je zgodilo?III [ʌp]adverb1.gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazajup from the grounds figuratively od temeljevup with the Democrates! — živeli demokrati!hands up! — roke kvišku!this tradition can be traced up to the Reformation — ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije;2.bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo); figuratively više, na višjo stopnjoup and up — više in više, vedno višecome up! — pridi bliže!speak up! — govori(te) glasneje!to move up in the world — povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)I think of running up North — mislim napraviti majhno turo na sever;3.v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.hurry up! — pohiti!, brž!shares (prices) are up — delnice (cene) se dvigajo;4.popolnoma, čisto, do kraja; skupajto drink up — izpiti, popitithe street was up — ulica je bila popolnoma razkopana;5.zgoraj, visoko; pokonci, na nogahI live two storeys up — stanujem v 2. nadstropjuto be early up — biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajatithe Prime Minister is up — ministrski predsednik govori, ima besedoto sit up — sedeti v postelji;6.v mestu, na univerzi, v šolito stay up for the vacation — ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice;7.up to —; a) (vse) do; proti, prekto be up to date — biti sodoben (moderen, v koraku s časom)I'll give up to 1000 dinars for it — plačal bom do 1000 din za to; b) na ravni, na nivoju, ustreznoup to the door ( —ali knocker) — slang izvrstno, primaup to par figuratively "na višini"not yet up to the ropes figuratively še neuveden, ki se še ne spoznayour work is not up to your usual standard — tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežešto be up to s.th. — nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kajwhat are you up to? — kaj nameravaš?it is up to you (to decide) — vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitevto be up to a thing or two figuratively biti prebrisanto feel up to s.th. — čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kajto get up to s.o. — držati korak s komto be up to the mark figuratively biti na višinito be up to snuff slang biti zvit (premeten, izkušen)I am up to your little game — dobro vem, kaj spletkarišwhat has he been up to? — kakšno neumnost je spet napravil?you have been up to some trick again! — si že spet naredil kakšno budalost!it is up to you to prove it — vi morate to dokazati;8.pod vodstvom (pri študiju na univerzi)I was up to A. — A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor);9.up with, against — etcup with — na isti višini z, v isti oddaljenosti zto come up with s.o. — dohiteti kogaup with you! — vstani!, pridi gor!up into — gori v, gorup on — više (od, kot)up till — vse do;IV [ʌp]preposition (gori) na; gor, navzgor, navkreber kvišku; proti, k, do, ob, vzdolž; proti notranjostiup the hill — navkreber, po hribu navzgorup a tree figuratively v stiski, v škripcihV [ʌp]intransitive verb (nenadoma) vstati, se dvigniti; colloquially dvigniti (kvišku); American povzpeti se (to na)up and at him! — nanj!, za njim!he upped with his head — iztegnil (pomolil) je glavo ven; transitive verb colloquially dvigniti, pobrati; American povišati, povečati (cene, proizvodnjo itd.)VI [ʌp]interjectionup! — kvišku! pokonci!up (with you)! — vstani(te)!; vstati! -
8 command
1. verb1) (to order: I command you to leave the room immediately!) ukazati2) (to have authority over: He commanded a regiment of soldiers.) poveljevati3) (to have by right: He commands great respect.) zbujati2. noun1) (an order: We obeyed his commands.) ukaz2) (control: He was in command of the operation.) nadzor•- commander
- commanding
- commandment
- commander-in-chief* * *I [kəmá:nd]1.transitive verbukazovati, zapovedovati; poveljevati, odrediti, odrejati; zahtevati, naročiti; izsiljevati; obvladati, znati; (of) razpolagati, na voljo imeti; donašati, nuditi, dajati;2.intransitive verbbiti poveljnik, ukazovati, vladatito command o.s. — obvladati seII [kəmá:nd]nounukaz, povelje, nalog, odredba; vlada, poveljstvo; obvladovanje; oblast; znanje; vrhovno poveljstvoat s.o.'s command — na razpolago komuto be in command of — obvladati, znati kajat command — na razpolago; po ukazu -
9 end
[end] 1. noun1) (the last or farthest part of the length of something: the house at the end of the road; both ends of the room; Put the tables end to end (= with the end of one touching the end of another); ( also adjective) We live in the end house.) konec; na koncu2) (the finish or conclusion: the end of the week; The talks have come to an end; The affair is at an end; He is at the end of his strength; They fought bravely to the end; If she wins the prize we'll never hear the end of it (= she will often talk about it).) konec3) (death: The soldiers met their end bravely.) smrt4) (an aim: What end have you in view?) namen5) (a small piece left over: cigarette ends.) kos2. verb(to bring or come to an end: The scheme ended in disaster; How does the play end?; How should I end (off) this letter?) končati- ending- endless
- at a loose end
- end up
- in the end
- make both ends meet
- make ends meet
- no end of
- no end
- on end
- put an end to
- the end* * *I [end]nounkonec, kraj, zaključek; meja; propad, smrt; namen, cilj; izid, uspeh, posledica, koristto be at one's wits' end — ne vedeti, kako in kamup to the bitter end, to the end of the chapter — do samega konca, do smrtito come to the end of one's tether — doseči skrajno mejo, biti na koncucolloquially to go off the deep end — razburiti, razjeziti se, pobesnetito have s.th. at one's fingers' end — dobro vedeti ali znatiin the end — na koncu, končnogeometry the end of the line — krajiščeno end of — neskončno, neizmernoto keep one's end up — pretolči, prebi(ja)ti sethe latter end — starost, smrtto the end that — zato, da bito what end? — čemu?end to end — po dolžini, drug za drugimat your end — pri vas, v vašem krajuII [end]1.transitive verb(in, with s) končati, zaključiti; uničiti, ubiti, pokončati;2.intransitive verbkončati se, prenehati; umretiall's well that ends well — konec dober, vse dobroto end in smoke — izpuhteti, končati se brez haska, propastito end in nothing — see to end in smoketo end up ( —ali off) — končati, zaključiti
См. также в других словарях:
znáti — znám nedov. (á ȃ) 1. imeti to, kar se uči, študira, vtisnjeno v zavest, spomin in biti sposoben povedati, uporabiti: znati abecedo, poštevanko; pesem se je učil toliko časa, da jo je znal; igralci ne znajo vlog; znati besedilo na pamet, kot… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
védeti — vém nedov. (ẹ) 1. imeti kaj v zavesti a) na osnovi zaznav, obveščenosti: ljudje marsikaj vedo; vedeti novico, resnico; vem, da si bil doma; vedeti za ime, naslov; dosti, za trdno vedeti; takoj sem vedel, kdo je; vedeti iz izkušenj,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
láhek — tudi lahák hka o tudi ó prid., lážji (á ȃ á) 1. ki ima razmeroma majhno težo: lahek kamen; lahek kovček, tovor; vzdigni otroka, saj je lahek; olje je lažje od vode; lahek kot pena, pero / lahek pomladanski plašč; lahke zavese; ta obleka je lahka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
govoríti — ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ȋ í) 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
máli — ega m (ȃ) nav. ekspr. majhen deček: ženska se je zavzela za malega, naj ga pustijo naprej / kot nagovor kaj bi rad, mali; iron., kot nagovor za manjšega, mlajšega moškega mali, priden bodi, da ne boš tepen // (majhen) sin: dati malega v varstvo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovene pronouns — Substantival Pronoun= Substantival pronouns can replace a noun in a sentence; this is, as opposed to, say, an adjective or an adverb.Personal PronounA personal pronoun denotes the speaker ( I ), the addressee ( you ) or a third person ( it ).… … Wikipedia
uméti — úmem stil. uméjem dov. in nedov., tudi úmel; úmljen (ẹ ú, ẹ̑) star. 1. razumeti, dojeti: umeti besede, poglede koga; mislim, da umeš, kaj hočem / francosko ume, govori pa ne / nisem ga umel, ker je govoril nemško // razumeti koga, biti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poznáti — znám nedov. (á ȃ) 1. vedeti za obstajanje, lastnosti, značilnosti koga: nihče ga ne pozna; ali me še poznaš; ni poznal ne očeta ne matere; pozna ga iz otroških let; pozna jo samo od dobre strani; poznati po glasu, hoji, imenu, resnicoljubnosti;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pŕst — a m (ȓ ŕ) 1. vsak od petih gibljivih podaljškov dlani ali stopala: prsti so mu odreveneli; iztegovati, krčiti prste; pri plesu ji je večkrat stopil na prste; urezati se v prst; bobnati s prsti po mizi; tleskniti s prsti; debeli, dolgi prsti;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gláva — e stil. é ž, rod. mn. gláv (á) 1. del človeškega ali živalskega telesa, v katerem so osrednji živčni centri in nekatera čutila: glava ga boli; glava mu je klonila, omahnila na prsi; dvigne glavo in ga bistro pogleda; z dlanmi podpreti glavo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika